V spodaj objavljenih knjižicah razmišljam o vesolju, snovi, energiji, svetlobi, gravitaciji, ...

 

 Essay on Light

in honour of The International Year of Light 2015

Light attracts painters, photographers, architects, and especially physicists and astronomers. This is an essay on the physical properties of light.

We believe that the speed of light in vacuum is the same in all situations, which is difficult to grasp by reason. We have the feeling that light is understood by only a few individuals, however, this is not the case. Thus, let us unveil measurements and knowledge that shall illuminate the physical properties of light.

In the first part of the book the author's view of the structure of light waves is described, while in the second part the methods of measuring the speed of light are analyzed by pointing out their strength and weakness. At the same time it puts forward suggestions for new measurements. 

 

 

 Esej o svetlobi

Svetloba pritegne likovnike, fotografe, arhitekte, fizike, astronome itd. To pa je esej o fizikalnih lastnostih svetlobe.

Hitrost svetlobe naj bi bila enaka v vseh razmerah. Razum temu težko sledi, zato nas obdajajo občutki, da fizikalne lastnosti svetlobe razumejo le za redki posamezniki. Pa ni tako. Razkrijmo torej meritve in znanja, ki pojasnijo lastnosti svetlobe.

Opisan je pogled na sestavo svetlobnega valovanja, v nadaljevanju pa analizirane metode poznanih meritev hitrosti svetlobe, izpostavljene njihove prednosti in slabosti ter podani predlogi za dodatne nove meritve hitrosti svetlobe. 

 

 

 

 The EM properties of light

The size of spectral line shifts, caused by moving light sources, as quoted in various scientific articles, clearly depends on the choice of the measuring instrument. The Fabry-Perot interferometer (FPI) responds differently to the changes of speed of  light source as the spectrometer based on diffraction grating    more

 

 Potovanje v središče atoma (novo)

Včasih je dovolj, da vesolje pogledamo z drugega zornega kota in že se nam odpre novo razumevanje fizikalnih zakonitosti. Primer razumljivejšega vpogleda v naravne pojave daje na primer pojmovanje vezalne energije kot negativne oblike energije. Zgradbo atomskih jeder in nukleonov praviloma raziskujemo tako, da jih razgrajujemo, do nivoja, do kamor nam meritve to še omogočajo. Lahko pa uberemo drug pristop, tak da najdemo hipotetični delec, na primer axion, ki sta ga leta 1977 odkrila Peccei in Quinnje in predstavlja temeljne lastnosti osnovnih delcev snovi. Axion na teoretičnem nivoji lahko sestavljamo v večje gradnike. Ob tem pa primerjamo pričakovane lastnosti teh hipotetičnih gradnikov z izmerjenimi lastnostmi delcev. Ujemanje teh lastnosti je lahko usmeritev nadaljnjega iskanja v raziskovanju osnovnih delcev vesolja.

Home sweet home

 

 

 

 

 

 

 

Franc Rozman
fr.rozman@gmail.com
 
About the author

Franc Rozman graduated from the Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Slovenia, 1973. He joined the research and development department in Iskratel, one of the most prestigious telecommunications corporations in Slovenia, where he was a leading software designer. He published a series of articles and pioneered a number of ideas, including the patent. He designed the software for learning languages, which was underpinned by artificial intelligence. In the meantime he examined the nature of physics and its relationship with philosophy. He published three books on physics and philosophy of nature in Slovene language. From the year 2010 the author investigates the physics as independent researcher.

 

O avtorju

Avtor knjige in internetne strani Franc Rozman, je bil rojen leta 1949 v Tržiču. Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani leta 1973. Je avtor knjig »Človek sem – ustvarjam« (BI 1997), »Pred velikim pokom« (BI 1999 in »Fizika in metafizika« (TK 2002) ter Zastrto vesolje (Loreda 2011). Je avtor več uspešnih računalniških rešitev (patentov in tehničnih izboljšav) na področju krmiljenja komunikacijskih sistemov, računalniških programov na temelju umetne inteligence za učenje jezikov (Amon) ter računalniških programov s področja poslovne informatike. Temo o hitrosti svetlobe iz knjige Zastrto vesolje je objavil članek na WSEAS mednarodni konferenci februarja 2011 v Benetkah.

 

   The essay is worthy of thorough consideration. Not only does it draw attention in an easy and understandable way to the contradictions that are embedded in the very foundations of modern science, but also gives an explanation and ideas that go beyond these contradictions. Thus, it is still possible to obtain important insights by only using pencil, paper and common sense, without the need for expensive research projects! One can not but agree with the text. Really exciting! Although I am not acquainted with all the details of modern physics, I increasingly realize that physics needs not only a superficial, but a complete renovation. I am convinced that physics shall develop in the direction indicated in this book, becoming simpler, deeper and more all-encompassing. With respect and envy,  Janez Berce, MSc

Knjiga  (pdf)

Kaj je energija, kaj ustvarja maso snovi in gravitacijo, zgradba snovi, svetloba in njene lastnosti, kvantne zakonitosti, vesolje, kako nastane strela, …

Mnenja o knjigah

 
Knjiga je vredna temeljitega razmisleka. Ne le, da na enostaven in razumljiv način opozarja na protislovja, ki so vgrajena v same temelje sodobne znanosti, podaja tudi razlago in zamisli, ki presegajo ta protislovja. Do pomembnih spoznanj se torej še vedno da priti s svinčnikom, papirjem in zdravo pametjo, brez dragih raziskovalnih projektov! S tekstom se ni mogoče ne strinjati. Resnično vznemirljivo! Kljub temu da v podrobnostih sodobne fizike ne poznam, vse bolj dojemam, da fizika potrebuje ne le lepotne, temveč celovito prenovo. Prepričan sem, da se bo fizika razvijala v tej knjižici pokazani smeri, da bo takšna fizika enostavnejša, globlja in bolj vseobsegajoča. S spoštovanjem in zavistjo,
       Janez Berce
 
 
 
Res se daješ, celemu svetu. Knjigo 'Zatrto vesolje' sem prebral in ostal skoraj brez sape. Izjemno. Notri je nekaj nejasnosti, tudi napak, a v celoti gledano je to eden od najbolj svežih vetrov v sto letih. V kolikor se bo začel prožiti plaz, ki mu daješ eno prvih pomembnih kep, bo veliko sproščenih napetosti. Naj bo usoda mila s teboj.«    
Gregor Cuzek
 
 
 
Z marsičem v tekstu se ne morem strinjati. Ker elektromagnetne valove (svetlobo) podaja naprej lokalno elektromagnetno polje, je recipročna valovna dolžina  sorazmerna s frekvenco (f = c/λ) in je ne more diktirati oddaljeno gibajoče se svetilo neodvisno od frekvence. Valovna dolžina in frekvenca nista neodvisni, sicer bi bil svet čisto drugačen. Kot pedagog pa se zavedam, da mnoga vprašanja v tekstu potrebujejo bolj prepričljiv odgovor, kot ga ponujajo običajne razlage  v učbenikih in člankih. Pričujoča knjižica me je opozorila na marsikatere probleme, ki se zdijo strokovnjaku samoumevni, laiku pa nikakor ne. Tudi opravičila za neujemanje med nekaterimi astronomskimi meritvami ne znam stresti iz rokava!
prof. dr Mitja Rosina
 
Sagnac interferometer omogoča merjenje hitrosti svetlobe. 
Sagnac interferometer je rotirajoči interferometer, ki laserski žarek razdeli tako, da del žarka potuje v smeri rotacije interferometra, drug del žarka pa v nasprotni smeri rotacije. Žarka do detektorja na izhodu prispeta s časovnim zamikom. Na osnovi rezultatov meritev časovnega zamika Sagnac interferometra na različnih oddaljenostih lahko merimo hitrost svetlobe..   Več
Hitrost svetlobe lahko merimo tudi na osnovi ločene meritve frekvence in valovne dolžine svetlobnega valovanja.
Valovna dolžina svetlobe se lahko spreminja neodvisno od njene frekvence. Spremembe valovne dolžine so lahko posledica gravitacije, spremembe frekvence pa hitrosti izvora svetlobe. V nadaljevanju so prikazane metode avtonomnega merjenja sprememb frekvenc svetlobe. Z ločeno meritvijo frekvence in valovne dolžine svetlobnega valovanja je možno neposredno izmeriti hitrost svetlobe (c=f.λ) v vseh razmerah, na primer hitrost svetlobe s kometa kot gibajočega vira svetlobe ali svetlobe  iz močnega  gravitacijskega polja.  več

Vpliv radialnega pospeška na hitrost svetlobe

Interferometer v optičnem sklopniku razdeli laserski žarek v dva žarka in jih pošlje v nasprotnih smereh v kolut navitega optičnega vodnika. Ko žarka prepotujeta celoten optični vodnik, eden v eni smeri, drug v drugi smeri, jih isti optični spojnik združi in usmeri proti detektorju. Žarka na izhod prispeta s časovnim zamikom.

Že pred časom opravljene meritve imajo v interpretaciji rezultatov nedoslednosti saj ne upoštevajo, da rotiranje interferometra ne vpliva na frekvenci žarkov na izhodu iz interferometra.   Več

V čem se razlikujejo kefeide od dvojnih zvezd ?
Zmotno pojmovanje hitrosti svetlobe je huda ovira pri razumevanju vesolja. Posledica zmotnega pojmovanja hitrosti svetlobe so napačne ocene razdalj in pospeškov nebesnih teles v vesolju. Fiziki neskladnosti skušajo pojasniti s hipotetično temno energijo in temno snovjo. Ko bo izmerjena hitrost svetlobe iz gibajočega vira svetlobe, ne bo več potrebe po iskanju temne snovi in temne energije. Vesolje bo razložljivo brez njih. Po drugi strani astronomi neupravičeno ločujejo kefeide od dvojnih zvezd. V obeh primerih gre za isti nebesni pojav, le da ga obstoječa predpostavka o v vseh razmerah enaki hitrosti svetlobe ne more pojasniti   Več  
Kako blizu smo spoznanju o temni snovi in temni energiji ?

Strela, kaj je to?

Lastnosti svetlobe razkrivajo tudi pojavi, kot so blisk in strela ter krogelne strele. Skupina kitajskih raziskovalcev z univerze v Lanzouju v provinci Gansu je raziskovala običajne bliske in nepričakovano posnela tudi kroglaste bliske. Blisk krogelne strele je trajal 1,64 sekunde. Opazovali so ga iz oddaljenosti 900 m. Izmerjen premer krogelne strele je znašal 7m in se je sčasoma zmanjševal    Več

 

  

"Nova veda lahko vznikne iz vede, ki je prišla v slepo ulico. Najpomembnejša odkritja pogosto napravijo ljudje, ki so prešli meje svojih ozkih specialnosti. Problemi, ki vznemirjajo te teoretike niso splošno priznani. Zavračajo jim teme doktoratov ali pa jim ne objavljajo člankov. Sprejmejo tveganje za svojo kariero. To so svobodomisleci, ki ne morejo razložiti, kam jih vodi pot in ki se še celo svojim kolegom bojijo povedati, kaj počnejo.  

James Gleick   

Nekega dne je oko reklo: »Za dolinami vidim goro. Ali ni čudovita?« Uho je prisluhnilo in reklo: »Kaj je gora, ne slišim je.« Potem je rekla roka: »Zastonj jo hočem prijeti. Nobene gore ne najdem.« Nos je rekel: »Nič ne voham, tu ni gore.« Tedaj se je oko obrnilo v drugo smer. Ostali pa so še naprej razpravljali in zaključili: »Z očesom nekaj ni v redu.«      

 Kahil Gibran

Vsakič, ko se vam zbudi radovednost, izrabite trenutek in si jo potolažite; če dovolite, da mine, se želja mogoče nikoli ne povrne in tistega nikoli ne boste izvedeli.  

William Wirt