»Zato jim govorim v prilikah,

ker gledajo, pa ne vidijo,

poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.«

(Mt 13,13)

 

V tančico skrivnosti odeta   

RELATIVNOST ČASA

 

In a veil of secrets hidden

RELATIVITY OF TIME

Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi

Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.

Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju časa krogla nad vazo ne razpade, zadene vanjo in jo razbije.

Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?

The ball evenly falls down to the vase (see the picture). The fall of the ball is observed by the observer on the ball, while the second observer is at the vase.

The ball is not stable, after a certain period it decay. The observer on the ball observes (he is non-moving in relation to the ball) that the vase decay above the vase and the vase is not damaged.

For the observer at vase, the time on the ball follows slower in accordance with the theory of relativity. In his perception of the time, the ball does not decompose above the vase, hits it and breaks the vase.

Some later a passenger walks by the vase. Will he notice the undamaged or broken vase?

Naj razmislim o obeh možnih odgovorih o stanju vaze.

Če krogla v enem primeru razpade na drugi globini, kot v drugem primeru, bo v zaznavi enega opazovalca vaza razbita, v zaznavi drugega opazovalca pa ostane nepoškodovana. Stanje vaze ne more biti odvisno od načina opazovanja vaze. Različna globina razpada krogle je zato protislovna.

Če krogla za oba opazovalca razpade na isti globini, potem za oba opazovalca razpade v isti točki in v istem trenutku. Če opazovalca to isto točko vidita eden kot x, drugi kot x', potem x in x' pomenita isto točko. Če teorija relativnosti izmeri različni vrednosti te iste točke v dveh različnih sistemih opazovanja, potem je to lahko le posledica različnih merskih enot merjenja x in x'. Pomislimo lahko na to, da teorija relativnosti sloni le na različnih merskih enotah merjenja razdalj. Podajanje iste globine z različnimi merskimi enotami in različnimi izmerjenimi vrednostmi pa predstavlja nepotrebno zapletanje opisa pojava.  

 

Primer možica na vzmeti

Možic A (na levi sliki) niha na vzmeti, B pa miruje. Ob vsakem nihaju se možica med seboj dotakneta. Teorija relativnosti določa, da gibajočemu možicu ura tiktaka počasneje kot mirujočemu.

Trikotnika (na desni sliki) kažeta čas med dvema dotikoma med možicema. Mirujoči možic med dotikoma zazna tri sekunde. Gibajoči možic v tem času zazna na primer le dve (podaljšani) sekundi.

Med dvema za oba sočasnima dotikoma izmerita eden dve daljši drugi pa tri krajše sekunde.

   

Različne dolžine sekund, tako krajše kot daljše sekunde, v fiziki pojmujemo z istim pojmom– sekunda.

Sekunda ni merjena količina ampak merska enota

V skladnem zapisu ne moremo med seboj primerjati količin, merjenih v različnih merskih enotah. 

 

Different lengths of seconds in relativity (shorter or longer seconds) are understood as the same term - second.

Second is not the measured quantity but the unit of measurement.

In a consistent record, we can not compare the quantities measured in different units of measurement.

Možica se v trenutku dotika nahajata v istem sistemu opazovanja. Če eden javi, da se dotakneta v (0,0,0,3s) točki štirirazsežnega prostora, drugi pa v točki (0,0,0,2s), iz te informacije ne morem razbrati sočasnosti dotika. Različna časa dotika mi prej pomenita nesočasnost, kot sočasnost njunega dotika. Pomenita mi dva dotika, kar pa se ne dogodi, kar ni res. 

Razlika v izmerjenem času nastane med nihanjem, ko možica nista v istem sistemu opazovanja. Če me ob informaciji o času dotika možica ne obvestita o njuni zgodovini gibanja, informacija o časih njunih dotikov nima nobene uporabne vrednosti.

Več ...

 

FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Čas in hitrosti svetlobe sta pojma, na katerih temelji dobršen del fizike. Trdnost fizikalne vede je sorazmerna s trdnostjo njunih opredelitev. Članek opozarja na nejasnosti njunih pojmovanj, s tem pa na potrebo po prenovi fizike.   html     pdf

                                                      

PHYSICS AT THE THRESHOLD OF OVERHAUL

Time and the speed of light are the concepts on which a good part of physics is based. The strength of physics is commensurate with the strength of their definitions. The article highlights the vagueness of their conceptions and hence the need for an overhaul of physics.   html    pdf

 

Knjige  /  Books: 

 

 Potovanje v središče atoma

PDF         EPUB

Knjižica podaja hipotetični model razgradnje atoma do najmanjšega snovnega delca. Model temelji na poznanem fizikalnem znanju in meritvah, ki pa jih avtor povezuje na nov način. Kvantna fizika podaja enega od možnih modelov atoma, ne odgovarjajo pa na vprašanja, zakaj so atomske orbite ravno takšne, kot so, zakaj elektron okrog atomskega jedra lahko kroži, ne da bi seval energijo, zakaj imajo elektroni vsi enako maso in zakaj ravno takšno. Za uspešne odgovore je celo treba vpeljati nekatere nove pojme. 

 

 

 

Zastrto vesolje

PDF       EPUB

Knjižica odgovarja na vprašanja: kaj je energija, kaj ustvarja maso snovi in gravitacijo, opisuje zgradbo snovisvetlobo in njene lastnosti, kvantne zakonitosti, izvor vesolja, kako nastane strela, … Fizikalne zakonitosti praviloma veljajo na omejenem področju, zato knjižica opozarja, kako moramo presojati njihovo veljavnost. Opozarja kako so o naravnih pojavih razmišljali filozofi od Aristotela do Kanta in drugih. Bralec bo težko sledil vsebini knjižice, če se z avtorjem ne poda tudi na fizikalna brezpotja.

 

 

 

 

 

 

Essay on Light

in honour of The International Year of Light 2015

Light attracts painters, photographers, architects, and especially physicists and astronomers. This is an essay on the physical properties of light.

We believe that the speed of light in vacuum is the same in all situations, which is difficult to grasp by reason. We have the feeling that light is understood by only a few individuals, however, this is not the case. Thus, let us unveil measurements and knowledge that shall illuminate the physical properties of light.

In the first part of the book the author's view of the structure of light waves is described, while in the second part the methods of measuring the speed of light are analyzed by pointing out their strength and weakness. At the same time it puts forward suggestions for new measurements. 

 

 

 

 Esej o svetlobi

Svetloba pritegne likovnike, fotografe, arhitekte, fizike, astronome itd. To pa je esej o fizikalnih lastnostih svetlobe.

Hitrost svetlobe naj bi bila v vakuumu enaka v vseh razmerah. Razum temu težko sledi, zato nas obdajajo občutki, da fizikalne lastnosti svetlobe razumejo le redki posamezniki. Pa ni tako. Razkrijmo torej meritve in znanja, ki pojasnijo lastnosti svetlobe.

Opisan je pogled na sestavo svetlobnega valovanja, v nadaljevanju pa so analizirane metode poznanih meritev hitrosti svetlobe, izpostavljene njihove prednosti in slabosti ter podani predlogi za dodatne nove meritve hitrosti svetlobe. 

 

 

 

 

 The EM properties of light

The size of spectral line shifts, caused by moving light sources, as quoted in various scientific articles, clearly depends on the choice of the measuring instrument. The Fabry-Perot interferometer (FPI) responds differently to the changes of speed of  light source as the spectrometer based on diffraction grating    more

 

 

 

 

 

 

Franc Rozman je diplomiral na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, leta 1973. Po študiju se je zaposlil v oddelku raziskave in razvoj v Iskratelu, kjer je bil vodilni načrtovalec programskih rešitev. Objavil je več člankov o izvirnih rešitvah, med katerimi so bili tudi patenti. Razvil je programsko opremo na temelju umetne inteligence za učenje jezikov. Vmes se je poglabljel v zakonitosti fizike, v povezavi s filozofijo. Objavil je več knjig povezanih s to temo. Od leta 2010 je neodvisen raziskovalec na področju fizike.
 
fr.rozman@gmail.com

 

 

  

"Nova veda lahko vznikne iz vede, ki je prišla v slepo ulico. Najpomembnejša odkritja pogosto napravijo ljudje, ki so prešli meje svojih ozkih specialnosti. Problemi, ki vznemirjajo te teoretike niso splošno priznani. Zavračajo jim teme doktoratov ali pa jim ne objavljajo člankov. Sprejmejo tveganje za svojo kariero. To so svobodomisleci, ki ne morejo razložiti, kam jih vodi pot in ki se še celo svojim kolegom bojijo povedati, kaj počnejo.  

James Gleick   

Nekega dne je oko reklo: »Za dolinami vidim goro. Ali ni čudovita?« Uho je prisluhnilo in reklo: »Kaj je gora, ne slišim je.« Potem je rekla roka: »Zastonj jo hočem prijeti. Nobene gore ne najdem.« Nos je rekel: »Nič ne voham, tu ni gore.« Tedaj se je oko obrnilo v drugo smer. Ostali pa so še naprej razpravljali in zaključili: »Z očesom nekaj ni v redu.«      

 Kahil Gibran

Vsakič, ko se zbudiš radovednost, vzemite trenutek v si jo potolažite; če dovolite, da mine, se želja lahko nikoli ne povrne v tistega nikoli ne boste izvedeli.  

William Wirt